Najlepši Božič
Tudi ti padeš v stres, ko te izložbe trgovin pričnejo opozarjati, da se bližajo prelepi božični prazniki? Te spomnijo, da bo potrebno spet seči globoko v denarnico in da boš imela ogromno priprav, da bo božični večer tako kot mora biti? Da o otrokovih visokih pričakovanjih in vprašujočih očkih sploh ne govorim. Brrr…
Če hočeš ali nočeš, Božič postane dodatno breme na tvojih ramenih.
Kaj naj storim, da bo letos drugače?
Da bo lepo, da bomo vsi veseli, da se bomo imeli radi, da bo res Božič, družinski praznik? Predvsem pa, da ne bom pri večerji utrujena in slabe volje od vseh priprav,« sem se pričela spraševati že konec lanskega novembra.
Prvi moj klik v glavi je bil: »Ne pričakuj ničesar od drugih in ugasni svoj »žnarasti jezik!« ???? Aja? Aha? Ja…no. Resno?
»Ja, kako pa naj potem to izpeljem?« si mislim. Spet klik: »Pogovori, sodelovanje, dogovarjanje, upoštevanje drugih družinskih članov.«
Zmeda v moji glavi je bila še večja, a nasvet moje intuicije vzamem resno. Res je, otroci so stari od 12 do 22 let. Lahko se z njimi pogovorim. Vsaj poizkusim.
Izkoristim priliko pri nedeljskem kosilu, vsi smo bili zbrani, vprašam: » A ste za to, da za lep božični večer prispeva vsak malo?« Vprašujoče me pogledajo in skoraj vsi naenkrat: » Kako to misliš?« »Tako, da vsak nekaj naredi, da si razdelimo delo. Kar se pa daril tiče ... a ste za to, da vsak naredi darilo za vsakega, a skupna vrednost ne sme presegati 10, 12 evrov?« ustrelim pogumno.
Mlajši dve, sta bili takoj za, starejša sta se strinjala v smislu, kaj pa nama preostane. Mož se je tiho strinjal.
Smrečico v dnevni in jaslice v kuhinji smo postavili že en teden prej. En dan kasneje sem že položila svoja darila. Z namenom, da spomnijo še druge. A v glavi sem vrtela misel: »Ne pričakuj ničesar, če ne bodo prinesli daril, pač ne bodo. Tudi jih ne opominjaj. Darila pod smrečico so dovolj zgovorna.«
In res. Darila so kapljala dan za dnem. Na božični večer je bilo polno daril, previdno smo jih jemali v roke in ugibali kaj se skriva v njih. Tudi pri ostalih pripravah smo sodelovali vsi. Z možem sva kuhala, otroci so pospravili prostore, obesili lučke na zunanje smrečice, pripravili mizo. Mamica ni bila zahtevna, vesela je bila vsakega prispevka (čeprav, bi sama naredila marsikaj drugače) in bila je srečna.
Ob 19. uri je bilo vse pripravljeno. Najprej hrana, njami, potem darila. Bilo je zanimivo, veselo, bilo je lepo. In bilo je mnogo hvaležnosti, eden do drugega. In bilo je spet vse razmetano in ni mi bilo mar ...
Zakaj so mi pomembna darila. Zato, ker se je vsak od nas moral potruditi, si vzeti čas, razmisliti s čim bi razveselil brata, sestro, mami, očeta ter prispevati svoj delež, naj bo to žepnina, naj bo to ustvarjalno delo.
In darilo na sliki je bilo neprecenljivo. Milo se mi stori, ko ga čez leto vzamem v roke in ga preberem. Kako jih imam rada!!!!
Naj bo Vaš Božič 2015 res Najlepši Božič!